Igor Lukšič, nosilec liste Socialni demokrati, Slovenia

1. Kaj vam pomeni vseživljenjsko učenje?

Zavedanje pomena vseživljenjskega učenja je v sodobni družbi vse močnejše. Znanje, ki smo ga pridobili v mladosti, ne zadostuje za vse življenje. Potrebno ga je nadgrajevati. To počnem sam, na to opozarjam tudi svoje študente. Sicer pa lahko z zadovoljstvom ugotovim, da se to zavedanje v Sloveniji krepi. Tako se je v minulih letih v Sloveniji povečal vpis v vse programe splošnega izobraževanja odraslih. Velik napredek je zabeležen pri razvoju in vključevanju v programe usposabljanja za potrebe dela, vključno s sistemom potrjevanja nacionalnih poklicnih kvalifikacij. Razvoj in izvajanje javnoveljavnih programov za manj izobražene, ranljive skupine in osipnike, kot so usposabljanje za življenjsko uspešnost, računalniška pismenost za odrasle in projektno učenje za mlajše, se je izkazalo kot pomemben prispevek k razvoju pismenosti, ponovni vključitvi v izobraževanje oziroma k nadaljevanju opuščenega šolanja in večji zaposljivosti. Še vedno pa opažamo, da se v programe splošnega izobraževanja manj izobraženi vključujejo manj kot tisti z višjo izobrazbo. Delež populacije vključene v programe formalnega in neformalnega izobraževanja se na splošno povečuje, kljub temu pa relativno ugodni kazalniki še vedno ne dosegajo tistih, ki veljajo za tiste evropske države, kjer je vključenost največja. Na tem področju mora Slovenija še kaj postoriti. Dober korak v tej smeri je sprejeta Resolucija nacionalnega programa izobraževanja odraslih za obdobje od 2013 do 2020, ki jo je resorno ministrstvo sprejelo pred kratkim. Z njo Slovenija prispeva tudi k uresničevanju priporočil in ciljev, ki jih vsebujejo Strateški okvir za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju in iz njega izpeljana dva najnovejša dokumenta, namenjena vrednotenju znanja in razvoju pismenosti. Najširši okvir predstavlja Evropa 2020, Strategija evropske gospodarske rasti do leta 2020.

2. Kako boste podprli razvoj izobraževanja odraslih in vseživljenjskega učenja, če boste izvoljeni?

Vsekakor sem prepričan, da je vsakemu odraslemu prebivalcu Slovenije potrebno omogočiti enake možnosti za kakovostno izobraževanje v vseh življenjskih obdobjih.

Do leta 2020 je potrebno odpraviti največje razvojne zaostanke, še posebej na področju ravni temeljnih in poklicnih zmožnosti odraslega prebivalstva, njegove izobraženosti in vključenosti v vseživljenjsko izobraževanje. Usmerjati je potrebno politiko izobraževanja odraslih na nacionalni ravni in prispevati k sistemskemu urejanju področja, vključno s stabilnim financiranjem, določanjem prednostnih področij in vsebinskih nalog za razvoj izobraževanja odraslih.

Kot evropski poslanec bom podprl dokumente,ki bodo prispevali k boljši izobraženosti prebivalstva, prav tako pa bom prenašal v Slovenijo primere dobre prakse oziroma obratno, s slovenskimi primeri dobre prakse seznanjal Evropo. Prepričan sem, da je vseživljenjsko učenje tisto, ki bo vse bolj aktualna tema s področja izobraževanja.

Veseli me tudi, da je Slovenija pristopila k mednarodni raziskavi PIAAC, saj si od nje lahko obetamo odličen vpogled v stanje na področju izobraževanja odraslih v Sloveniji v primerjavi z drugimi sodelujočimi državami. Na podlagi rezultatov bo mogoče tudi bolje oceniti, na katerem področju mora Slovenija storiti pomembne korake. Rezultati PIAAC bodo pripomogli k oblikovanju pomembnih strokovnih podlag za dolgoročno in strateško načrtovanje izobraževanja in usposabljanja v državi

3. Kako je po vašem mnenju in v skladu z vašimi izkušnjami mogoče različne ranljive skupine (starejše, priseljence in druge) vključiti v vseživljenjsko učenje in tako podpreti njihovo vključitev v družbo?

Pravičnost v izobraževalnem sistemu mora biti vsekakor vodilo družbe v kateri živimo. Merimo jo tudi s kazalnikoma o udeležbi odraslih v izobraževanju in kakovostjo znanja udeležencev (OECD). To je tudi vizija nacionalnega programa izobraževanja odraslih za obdobje do leta 2020. Prebivalci, ki so nižje izobraženi in spadajo med ranljive skupine, se v izobraževanje premalo vključujejo. Poleg tega pa je za doseganje kakovosti znanja, ki bi bilo primerljivo z bolj izobraženimi vrstniki, treba več vlagati v podporne dejavnosti na njihovi izobraževalni poti. Prebivalci, ki so nižje izobraženi in spadajo med ranljive skupine, se v izobraževanje premalo vključujejo. Poleg tega pa je za doseganje kakovosti znanja, ki bi bilo primerljivo z bolj izobraženimi vrstniki, treba več vlagati v podporne dejavnosti na njihovi izobraževalni poti.

4. Kako ocenjujete vlogo neformalnega izobraževanja odraslih pri uresničevanju evropske izobraževalne politike?

Neformalno pridobivanje znanja je enakovreden steber formalnemu izobraževanju .

Znanje, ki ga posameznik pridobi po neformalni poti pomembno prispeva h kakovosti in učinkovitosti sistema izobraževanja in usposabljanja.

Vrednotenje in priznavanje dosežkov pridobljenih z neformalnim in priložnostnim učenjem se odraža na več nivojih in prispeva k večji zaposljivosti in mobilnosti, prepoznavanju zmožnosti in potreb zaposlenih s strani delodajalcev, krajši poti do formalne kvalifikacije oziroma izobrazbe, kakovostnejšemu življenju posameznikov.

5. Kako boste podprli akterje civilne družbe pri promociji izobraževanja odraslih?

Podprem jih lahko tako, da se bom udeležil njihovih večjih dogodkov, prenašal tudi njihova sporočila v Evropo in iz nje v Slovenijo ter poudarjal pomen vseživljenjskega izobraževanja povsod, kjer bodo aktivnosti s področja izobraževanja.

6. Bi podprli Evropsko kampanjo za izobraževanje in učenje odraslih in če da, kako?

Najprej bi se o njej podučil, kolikor pa sem uspel prebrati manifest Skupaj gradimo prihodnost učenja, se Evropska platforma civilne družbe o vseživljenjskem učenju zavzema za vse tisto, kar lahko kot evropski poslanec podprem. Vseživljenjsko učenje, temelječe na enakosti, socialni vključenosti, aktivnemu državljanstvu in osebnemu razvoju je tisto, kar podpiram tudi sam.